Pet zanimivih dejstev
- Pri desetih letih si je bolj kot kolo želel lastno podjetje. Z zbranim denarjem si je kupil računalnik in se začel učiti, kako napisati programe.
- Za doktorat o umetni inteligenci je istega leta prejel nagrado Evropskega združenja za umetno inteligenco.
- Od samega začetka bil član ekipe pri Covid-Sledilniku, kjer je analiziral podatke in bdel nad koordinacijo za modeliranje in vire.
- Bil hkrati podjetnik in predavatelj na prestižni Columbia University.
- Želi pomagati nadarjenim in ustvarjalnim ljudem v Sloveniji in pravi: "Če kdo kaj zanimivega počne, naj mi kar pošlje elektronsko pismo. Mojega naslova ni težko dobiti."

Že kot otrok želel biti podjetnik
Aleks Jakulin, doma iz Sežane, je že kot otrok vedel, da želi nekoč postati podjetnik. Zato je varčeval in se marsičemu odpovedal, da bi lahko kot mladi raziskovalec iz prihrankov zagnal podjetje. Vedno se je zanimal za tehnologijo. Zanimalo ga je, kako delujejo naprave, rad si je predstavljal prihodnost in računalniki so bili zanimivo orodje, ki ga je vleklo. Svoje znanje in podjetništvo je pokazal že zelo zgodaj, pri 17 letih, ko je bil član mednarodne skupine računalniških strokovnjakov, ki so razvili grafični standard PNG, ki ga danes uporablja nekaj milijard uporabnikov, leto kasneje so ga zaposlili pri družbi Hewlett Packard, kjer so razvili format JPEG-LS, ki je en najbolj razširjenih na spletu. S to tehnologijo je Nasa tudi opremila vozili Spirit in Opportunity in ju poslala na raziskovanje površine Marsa.

Človek številk in predavatelj
Leta 2005 je doktoriral na ljubljanski fakulteti za računalništvo. Zatem je z željo po širjenju znanja odšel za dobri dve leti na raziskovalno delo k eni najboljših raziskovalnih skupin na tem področju na Columbia University v New York, kjer je kasneje tudi sestavil nov, bolj praktičen program za predmet analize podatkov ter ga na prestižni univerzi tudi predaval. Zaradi preobremenjenosti, saj je hkrati predaval in vodil podjetje, si je moral življenje poenostaviti in zato leta 2009 zapustil akademske vode ter se posvetil izključno podjetništvu. Ustanovil je računalniško podjetje Ganxy, kar v kitajščini pomeni hvaležnost. V podjetju je razvijal orodja, ki ustvarjalcem omogočajo, da zaščitijo svoje pravice in živijo od lastnega dela. Čutil je tudi, da v podjetništvu lahko ohranja stik s koreninami in skuša Sloveniji vrniti nekaj, kar je dobil v tujini. Danes je v domači Sežani, kamor se je pred dvema letoma vrnil iz New Yorka, kjer pa ima še vedno svoje podjetje 1o Inc., s poslovnim modelom za prihodnji internet, ki ga je ustanovil leta 2019.

Biti samostojni podjetnik v Sloveniji ali ZDA
Meni, da se v ZDA podjetništvo obravnava kot častno poslanstvo, v Sloveniji pa pretežno v družbi velja relativna skeptičnost do podjetnikov, a se časi spreminjajo in vidi, da je tudi v Sloveniji vedno več zgodb o uspehu. Prepričan je, da zakonodaja pri nas omejuje predvsem podjetja srednje velikosti, z od 20 do 150 ljudmi, ko sta ravno najbolj ključna rast in dostop do kapitala. Krediti bank, ki bi morali financirati rast novih podjetij, so šli za nepremičninske balone in za prevzeme lastništva v podjetjih. Rast pa se je financirala v Aziji in ZDA, kjer imajo nižje stroške dela, v državah z enostavnejšo zakonodajo. 

Vloga znanja
Znanje mu pomeni pomembno vrednoto, ki ne sme biti namenjena sama sebi. Prepričan je, da moramo iskati znanje, ki nam bo pomagalo reševati težave. Zdi se mu, da se premalo ceni neko vsakdanje delo, s katerim se pomaga soljudem. Prav tako vidi pomembno vrednoto v zaupanju in zagovarja vodenje podjetja na način, da je potrebno vzpostaviti integriteto in zaupanje ljudi, da se dela v dobro vseh: sodelavcev, investitorjev, strank, za dobro sveta. 

Splet in njegova vloga
Aleks verjame v drugačno prihodnost svetovnega spleta, ki ga je treba iz rok velikih korporacij vrniti malim uporabnikom – ter omogočiti plačila tistim, ki ga soustvarjajo. V New Yorku je postavil podjetje, ki omogoča pomembno infrastrukturo za ves internet imelo tudi slovenske solastnike.

Sodelovanju pri Covid-19 Sledilniku.
Projekt je z zbiranjem podatkov začel Luka Renko, kmalu pa je v njem prostovoljno in dejavno sodelovalo od 20 do 45 ljudi. Aleks Jakulin, ki je bil član Sledilnikove ekipe in analiziral podatke, je poudaril, da lahko več strok skupaj sestavi najboljšo razlago podatkov, vendar ne smejo biti ideološko obremenjene ter pojasnil, da ko se pojavi tako širok problem, kot je epidemija, pri razlagi podatkov, ki jo ponudi zgolj ena stroka, manjkajo koščki celotne slike.

Več informacij v prispevku spodaj